кандела

Ponudila se je idealna priložnost, da si uresničim tiho novoletno željo - potovanje v Rusijo. S Piromanom odhajava čez slabo uro na pot do letališča Jožeta Pučnika. Tam naju bo čakalo letalo, ki naju bo na svojih krilih poneslo na sever, kjer se bova šest dni sprehajala po Severnih Benetkah oziroma Sankt Peterburgu.

Najverjetneje se od tam ne bova nič oglašala na blogu, ker bo ob tako dolgem dnevu kakršnega imajo sedaj tam gori,¹ zelo malo časa za iskanje internetne povezave. Upava samo, da bo vreme v redu, saj želiva mesto večinoma prehoditi podolgem in počez. Vse razen padavim bo odlično

Najina poročila bodo vsekakor sledila, ko se vrneva. S sabo bova prinesla pa še kakšno sliko, na kateri se bova videla oba …

Kandela v Peterburgu aprila 2007

1. sonce vzhaja okoli 5.30 in zahaja okoli 22.10[↩]

Simpatične Francoze iz MacZde Carpate sem prvič in čisto po naključju videla pred štirimi leti na Kongresnem trgu, ko so igrali v okviru prireditev za vstop naše državice v Evropsko unijo. Nikoli mi ne bo jasno, po kakšnem naključju so se ravno oni pojavili na taki zabavi/slovesnosti.

3. maja so se ponovno vrnili v Ljubljano. Tokrat že tretjič, če sem prav seznanjena. V Gali hali, kjer se je koncert začel šele ob 23h, namesto ob 22h, kot je bilo napovedano, se nas je zbralo okoli 50.

trobenta, ki pripada pevcu skupine MacZde Carpate

Beri naprej »

Vem, da tale novica že nekaj ur ni več najbolj aktualna, ampak včeraj po zmagi CSKA nad Maccabijem iz Tel Aviva, sem bila tako navdušena, da se mi res ni dalo do računalnika, da bi tole spisala takoj.

Beri naprej »

Mozirski gaj v tem letu obeležuje svojo 30. obletnico. V ta namen so se v Gaju odločili, da bodo pripravili nekaj specialitet. Prvo si lahko ogledate že v teh dneh. Od 25. aprila do 4.maja je na ogled Spomladanska razstava cvetja in tulipanov, v okviru katere bo v nekaj dneh zacvetela tudi posebna vrsta tulipana. Na Nizozemskem, ki z Mozirskim gajem sodeluje že vse od začetka leta 1978, so namreč za posebno praznovanje vzgojili poseben tulipan, ki so ga poimenovali Mozirski gaj. Včeraj, ko smo se sprehodili med čudovito urejenimi gredicami, ki so kar žarele v popoldanskem soncu, žal, še nismo mogli občudovati tega lepotca. Sem pa v Glasilu občine Mozirje prebrala, da bo imel rumen cvet, ki ga bo krasil odtenek rdeče barve sredi cvetnih listov.

za barvo cvetov bo treba še malo počakati

Beri naprej »

Umetniške interpretacije življenjske zgodbe Ferdinanda Avguština Hallerja von Hallersteina (10.-24. april 2008)

10. aprila so v Slovenskem etnografskem muzeju v okviru prireditev, posvečenih medkulturnemu dialogu, odprli razstavo z naslovom Nadčasovni prenos. Govori o tem, kako slovenskega jezuita Ferdinanda Avguština Hallersteina, ki je v 18. stoletju deloval na kitajskem dvoru, vidi Huiqin Wang, kitajska slikarka in žena profesorja s Filozofske fakultete Mitje Sajeta. Pri delih, ki jih ponuja razstava, so Wangovi pomagali še nekateri drugi umetniki s Kitajske in Slovenije.¹

Poleg slik si lahko pogledate in preberete (če znate kitajsko) tudi nekaj dokumentov, ki govorijo o jezuitovem življenju. V okviru evropskega projekta Hallerstein (2008-09) se bodo odvijale raziskave, simpoziji, delavnice in intermedijske uprizoritve po Evropi in na Kitajskem. Ob koncu projekta, ki ga koordinira KID KIBLA, bo izšla tudi knjiga in večpredstavnostna zgoščenka Hallerstein.

Huiqin Wang

Beri naprej »

1. Zhao Qiu, Silvan Omerzu, Zhao Cong, Tanja Rudolf, Pila Rusjan, Borut Berič, Dino Schreilechner, Alen Beznik-Flip in Cameron Bobro.[↩]

Ura je pozna. Jaz pa pred svojo malo računalniško kištico poskušam zbrati občutke, ki so me prevevali na koncertu skupine Gogol Bordello. Tisti, ki so potem ko smo se mi¹ odpravili iz Joe Penjasa² še ostali tam, bi bili najbrž malo jezni, saj smo odšli z izgovorom, da je treba spat, ker nas čaka naporen dan, kar je konec koncev čista resnica …

Beri naprej »

1. Irena Sirena, Piroman in moja malenkost.[↩]
2. Ta prostor je PRE več DRAG in PREfensi zame … 0,5 piva je 3,2€! Pa še to samo Heineken. Saj ne, da ni dober … ampak, da imajo v tako prestižnem lokalu samo eno vrsto piva?! Ali me je mogoče natakarica nategnila?[↩]

Medtem ko smo slovenski ljubitelji športa, eni doma, drugi na delovnem mestu, čakali na hokejsko tekmo med večnima rivaloma Acronijem in Olimpijo, so se nekateri navijači železarjev odpravili v Halo Tivoli, da bi v živo podpirali svoje heroje.

Ampak pot od železniške postaje do Hale Tivoli je bila tokrat za jeseniške navijače, oblečene v rdeče drese, prav posebna. V naši pisarni smo skupno ocenili, da je nekje 100 navijačev spremljalo “skoraj toliko” policistov na konjih, v maricah in belo-modrih renaultih. Prizor je bil prav zanimiv. Kot da bi bili navijači, ki so mirno hodili v smeri Tivolija, največji huligani … No, upam, da se v kaj takega niso spremenili kasneje

Beri naprej »

Že pred kakšnimi 14 dnevi sem si ogledala razstavo, posvečeno še enemu¹ ruskemu umetniku, Kazimirju Maleviču, v galeriji Gregor Podnar na Kolodvorski 6, ki jo najdete na dvorišču malo naprej od RTVja v smeri proti železniški oz. za oštarijo Stari Tišler. Omenjeno razstavo si lahko ogledate še vsaj do konca maja od torka do petka med 12. in 18. uro.

V galeriji so na ogled preinterpretacije Malevičevih del, pri katerih je sodeloval NSK. Kljub temu, da ne gre za originale, lahko človek dobi zelo dobro predstavo o tem, kaj je počel utemeljitelj suprematizma - Malevič.

Ker, žal, nisem izkoristila gospodične, ki je sedela v sosednji sobi, da bi mi povedala še kaj več o sami razstavi in delih, bom v nadaljevanju dodala tekst, ki sem ga dobila na vhodu galerije. Drugače pa so poleg slik na ogled postavili tudi nekaj posnetkov, med katerimi je tudi film znanega ruskega režiserja Ejzenštejna oz. Eisensteina. Naslova mi ni uspelo ujeti, ker sem imela premalo časa, da bi si ga ogledala in počakala na napise …

železna vrata odstirajo pot do galerije

Beri naprej »

1. Kot bi bil marec ruski čas … Marc Chagall, Vladimir Sorokin, Kazimir Severinovič Malevič (Казимир Северинович Малевич) [↩]

11. aprila prihaja v ljubljansko Cvetličarno mešanica barv, narodov in glasbe. Fantje in dekleti, ki so se zbrali okoli šefa Gogoljevega bordela, Eugena Hütza, namreč na svojih koncertih ob spremljavi glasbe izvajajo vse mogoče vragolije, s katerimi v dobro voljo spravljajo vse, ki stojijo na drugi strani odra.

Kdaj sem prvič slišala zanje, ne vem. Vem samo to, da sem sveža oboževalka. Veliko več sem o skupini, ki se ima za ciganske pankerje (gypsy punk), izvedela iz članka, ki so ga pripravili v spletni reviji RSQ. Ko sem si ogledala še nekaj njihovih videospotov in slišala besedila, v katerih se angleščina prepleta z ruščino, saj pevec Eugene prihaja iz Ukrajine, sem se odločila, da si jih moram ogledati … Karta že čaka, da jo na vhodu v dvorano raztrgajo. Jaz pa se večkrat odpravim na njihovo myspace stran, kjer vedno znova poslušam tiste štiri pesmi, ki jih ponujajo …

Vse kar si želim naslednji petek je, da bo Cvetličarna poskrbela za dobro ozvočenje bordela, kamor se bomo šli zabavat, ker si res ne želim, da bi nam slab zvok pokvaril predstavo.

Поздравляю!

Plakati so ena zelo zanimiva reč. V nas lahko zbudijo razna čustva. Plakati, ki v tem času krasijo naše poti, nas nagovarjajo predvsem k nakupovanju. Med njimi se sicer najdejo tudi taki, ki propagirajo kakšno kulturno prireditev, ali samo priporočajo obisk kinodvorane, kjer se vrti nov, odličen, oh-in-sploh, super holivudski film.

Ob plakatih se lahko tudi nasmejemo. Ko opazujemo stare plakate, se lahko nasmejemo prisrčnemu načinu, ki so ga včasih uporabljali oglaševalci. Konec koncev lahko preko njih spoznavamo kulturo davnih časov.

Namen plakatov je bil in ostaja propaganda oz. reklamiranje, prepričevanje ljudi, da je nekaj tako zelo dobro, da si zasluži njihov denar.

Na namig moje sestre sem se tudi sama odpravila v Tivoli, kjer se nahaja Mednarodni grafični likovni center mglc, in si ogledala razstavo jugoslovanskih plakatov iz obdobja med svetovnima vojnama. Sledi poročilo z ogleda

Plakati v Ljubljani med obema svetovnima vojnama (4.3.-13.4.2008)

Beri naprej »