кандела

Za nami je še eno – četrto – srečanje nastajajočih krojačic. Zdaj, ko se že malo bolj poznamo in tudi malo lažje sledimo novim stvarem, je postalo že prav živahno. Na začetku smo celo ugotovile, da sva na tečaju (vsaj) dve rusistki, med nami pa je celo Rusinja, ki pa se mi ni zdela najbolj navdušena nad mojo idejo, da bi se lahko kdaj dobile na kavi, da malo obnovimo konverzacijo v njenem maternem jeziku. Mogoče jo pa enkrat le prepričam Ugotoviti moram samo še, kaj bi ji lahko ponudila v zameno … slovenščino obvlada, krojiti in šivati bo tudi znala … mogoče jo bom lahko naučila narisati kakšno kitajsko pismenko … hm, 很不错的主意 /hen bucuo de zhuyi – dobra ideja/

A še prej moram pismenke dodobra ponoviti tudi sama. Nič ne bo narobe niti, če bom večkrat ponovila risanje različnih krojev za krilo. Krojenje in modelacija krila je bila namreč glavna tema našega četrtega srečanja z Ano Malalan. Na začetku je bilo enostavno. Že malo preveč. Zato pa se je nekoliko bolj zapletlo, ko je bilo treba zmodelirati krilo z gubami. Kako naj zdaj to zrežem? Kje moram vstaviti dodatek? Koliko centimetrov?

Na začetku si je stvari, zrisane na papirju malo težko predstavljati, kljub temu, da je Ana s sabo prinesla nekaj različnih kril in nam pokazala, kaj moramo narisati. Čeprav nam, nekaterim, ni bilo vse jasno takoj, se je Ana potrudila z dodatno razlago in nas opogumljala, naj jo vprašamo še enkrat, če ne razumemo. Na spodnji fotografiji lahko vidite, o čem pišem. Gre za to, da za gube potrebujemo dodatno blago in to je treba upoštevati in natančno odmeriti tudi na kroju. Črtice na beli podlagi ponazarjajo prostor, kjer bodo na krilu gube in toliko blaga moramo dodati osnovnemu kroju krila, če seveda hočem enkrat na krilu imeti gube.

Verjamem, da nam bo vse veliko bolj jasno, ko bomo enkrat morale kroj položiti na blago in kose, ki jih bomo izrezale, sešiti v konkretno oblačilo. Prepričana sem, da se bomo kmalu z užitkom igrale z risanjem, prerisovanjem, izrezovanjem in šivanjem.

Ana nas je, preden smo odšle novi domači nalogi naproti, še opozorila, da je vse bliže tudi šivanje. “Ne mudi se še zelo, a mogoče bi bilo vseeno dobro, če bi že zdaj malo začele razmišljati o tem, kateri kos oblačila si boste sešile na tečaju šivanja. Razmislite, zrišite, izberite blago in če vam kaj ne bo jasno, mi povejte, pa bomo skupaj dorekle, kako in kaj,” nas je spodbudila Ana. Samo, kako naj se odločim samo za en kos, ko pa je želja tako zelo veliko. Treba si bo izmisliti nekaj v mejah normale, nekaj ne preveč lahkega in ne pretežkega s čim več malenkostmi, da se naučimo čim več šiviljskih trikov in od tistih trikrat po 8 ur šivanja odnesemo domov veliko skledo novega znanja, ki ga bo potem treba še pridno zvaditi. Dokler ne postanemo prave profesionalke

POVEZANE OBJAVE:

Šivanje – včasih nič posebnega, danes luksuz
Krojenje prvič: Potegneš črto, vzameš šestilo, naneseš dolžino …
Krojenje drugič: Poznamo visoki, polvisoki in nizki rokav
Krojenje tretjič: Obisk z Dela
Krojenje četrtič: Zavajajoče enostavno “navadno” krilo

Se še spomnite, kako vroče nam je bilo pred dvema tednoma? Komu se da kuhati v taki vročini? To je bil čas za solate na sto in en način. Poleg tega je poletje tudi čas, ko na naših vrtovih že lahko pobiramo pridelke. Tako so na našem domačem vrtu poleg druge zelenjave zrasle tudi lepe bučke in mi smo jih napolnili z okusnim nadevom, jih kljub vročini, ki je skozi še tako majhne špranjice silila v hišo, za pol ure postavili v segreto pečico in jih z užitkom pohrustali.

Preberi preostanek članka »

Tečaj krojenja se preveša v drugo polovico in tudi naše sposobnosti so iz srečanja v srečanje boljše. Napredek je že viden. Domače naloge so narejene hitreje in bolj natančno in Ana je vidno zadovoljna z nami. Vsaj izgleda tako

Preberi preostanek članka »

Za nami je že druga ura SUPERTEČAJA krojenja in odgovori na Anino vprašanje, kako je šla domača naloga, so povedali, da to ni tako zelo enostavna stvar, kot bi si lahko predstavljali. Ne vem, kako je šlo ostalim, ampak sama sem imela kar nekaj težav, ko sem delala stvari, ki nam jih je Ana naložila za doma. Začetek ni težak, bolj se zalomi, ko v igro pride iskanje pravih točk za povezovanje na prednjem delu rokavnega izreza. Za izris celotnega kroja sem doma tako potrebovala debelo uro in ko mi je končno uspelo, sem celoten postopek hitro ponovila še enkrat. Da ne bi prehitro pozabila, seveda. Zraven sem si napisala tudi postopek, ki mi je naslednji dan pomagal pri parih težavicah, ki so se mi pojavile, ko sem morala izrisati kroj po svojih merah.

Preberi preostanek članka »

Že velikokrat sem povedala, da je Festival Kanal, ki ga organizirajo v Bohinju, eden mojih najljubših poletnih festivalov. Vsako leto postreže s šestimi koncertnimi poslasticami in vedno se najde kakšen koncert, ki ga grem poslušat in pogledat s toliko večjim veseljem.

Med takšne spada tudi koncert Tori tria pod taktirko harmonikarja Jureta Torija, ki se je zgodil 21. julija. Koncert je bil zanimiv, številčno ne ravno najbolje obiskan, a zato toliko bolj intimen. Meni osebno je bil to najboljši koncert od vseh tistih, ki sem jih videla v Kanalu.

Preberi preostanek članka »

Pa smo začele. V ponedeljek, 19. julija se je v dvoranici Komuna v Kinu Šiška zbrala gručica žensk. Prepričala nas je Ana Malalan, ki nam je obljubila SUPERTEČAJ krojenja in šivanja. Kot kaže, se te spretnosti spet vse bolj vračajo v življenje in punce smo vedoželjno poslušale in preizkušale kako se zriše lasten kroj. Kaj bi prerisovale neke kroje iz raznih Burd in podobnih revij, če to lahko s pomočjo geotrikotnika, svinčnika, šestila in barvic naredimo same

Preberi preostanek članka »

Zadnja leta sem v bohinjski turizem vpletena bolj posredno. Nekaj o njem izvem iz medijev – ponavadi ni to nič kaj dobrega – nekaj informacij pa dobim doma. Ko sem vsaj poletja še v celoti preživljala doma v Bohinju, pa sem bila zelo povezana in vpletena v turistično dogajanje v tej slovenski kotlini pod Julijskimi Alpami.

Že večkrat sem razmišljala, da bi napisala kaj konkretnejšega na to temo, pa sem si vedno znova premislila. A ker je bilo zadnje čase kar nekaj impulzov, sem se odločila, da napišem, kaj predvsem mene moti pri tem našem ljubem turizmu.

A naj vseeno začnem s pozitivnimi stvarmi, ker me ZELO moti pesimizem, ki vse prevečkrat veje iz ljudi, še bolj pa iz novinarskih prispevkov, ki jih lahko gledamo predvsem na RTV SLO¹ …

Preberi preostanek članka »

1. POP in Kanal A sta preveč senzacionalistična za moj konzervativni okus, zato ne vem, kako o teh stvareh poročajo tam, če sploh.[↩]

Ker v Ljubljani nisem imela posebnih obveznosti, sem želela pred vročino pobegniti domov v Bohinj. A vročina tukaj ni nič manjša, samo malo bolj znosna je. Še najbolje se jo da prenašati, ko zaplavaš v osvežujoče hladnem Bohinjskem jezeru. Zadnje dni sem slišala že veliko različnih številk, s katerimi ponazarjajo temperaturo jezera. Sodeč po stopinjah v prejšnjih 20 letih mislim, da ima Bohinjsko jezero kakšnih 23 °C, več pa ne. Pa že to je za naše jezero visoka številka. Kakorkoli, če želite letos plavati v Bohinjskem jezeru, se odpravite tja zdaj, saj se temperature lahko zelo hitro spustijo že ob malo močnejšem dežju.

Prejšnjo sredo¹ sva se z Romanom dopoldan hladila v jezeru, zvečer pa v kanalu na koncertu kubanskih Mariachi real jalisco, ki je bil za moj okus malo dolgočasen. Popestrili so ga šele razigrani belgijski skavti, ki so se prav tako prišli zabavat na Festival Kanal. Zaradi dolgčasa sva se odločila, da bova šla raje prej domov in bova naslednje jutro vstala zelo zgodaj ter se odpravila na razglednik Peč, kjer so bile posnete ene najlepših panoramskih fotografij Bohinjskega jezera.

mariachi real jalisco na festivalu kanal

Preberi preostanek članka »

1. 14. julij 2010[↩]

Gladina letošnjega razburkanega poletja se je počasi začela umirjati in stvari se spet postavljajo v tirnice znotraj načrtov. Z julijem sem najprej nehala služiti denar, ker sem se odločila, da se bom posvetila izključno diplomi in jo v čim krajšem času spravila najprej v elektronsko obliko, nato na papir in na koncu z zagovorom še na potrdilo, ki bo govorilo o moji izobrazbi, s katero se bom v naslednjem koraku borila za službo. A življenje je dokaj nepredvidljiva reč in načrt, ki sem si ga zadala še pred julijem, je naredil en relativno velik ovinek.

Preberi preostanek članka »

Skoraj prepričana sem, da so vse naše babice in prababice znale šivati. Ne samo na roke in tudi veliko več kot samo kakšen odtrgan gumb. Danes je proizvodnja vedno novih in novih oblačil domena podjetij, ki za to izkoriščajo poceni delovno silo, ki cunjice s prodajnih polic šiva za nekaj centov za kos.

V današnjem oz. našem svetu so oblačila tako zelo poceni, da ni nobene računice, da bi si človek vse stvari, ki jih obleče, delal sam.  A vseeno skoraj ni trenutka, ko se znajdem v trgovini in iščem nekaj določenega, pa ne najdem prav nič, kar bi mi bilo všeč ali prav. Sicer vem, da znam biti kar izbirčna … Ampak takrat si vedno znova rečem, da se bom enkrat pa čisto čisto zares naučila šivati. In letošnje poletje se je izkazalo za odlično priložnost, da uresničim te sanje.

Preberi preostanek članka »