Vedno znova se zavedam, kako zelo rada imam šport in kako tudi sama rada “delam” kakšen šport, ampak pri vsem tem je ena kar velika težava. Najdaljša in najtežja pot je vedno tista od misli, kako dobro bi bilo, če bi nekaj naredila zase pa do točke, ko se premaknem.

Sedem poletij, ko sem kot dijakinja in študentka vsaj po mesec dni delala razne stvari v turizmu … vse od sobarice, receptorke, do informatorke, izposojevalke kanujev … sem se največkrat na delo in nazaj peljala s kolesom. Od nas do Bohinjskega jezera, kjer sem delala, je okoli 7 kilometrov. Tiste dni, ko pa sem delala v kampu Zlatorog, čisto na drugem koncu jezera, sem vsak dan naredila še 10 kilometrov več (jezero je dolgo 5 km ). Ko sem sredi popoldneva ali zvečer prikolesarila domov, sem vsa utrujena padla v posteljo. Dala sem vse štiri od sebe (dobesedno) in uživala v čutenju neke energije, ki se je sproščala po mojem utrujenem telesu. Takrat sem bila vedno ponosna nase. Še bolje sem se počutila potem, ko sem prišla izpod tuša.

¹

Beri naprej »

1. Vse slike sem našla preko strica Googla[↩]

Absinta sama (še) nisem poskusila, ker me (zaenkrat še) ne mika. Ne vem, če sem že kdaj pisala o tem, ampak ne maram stanja, v katerem se ne obvladam … No, pa saj je vseeno. V prvem prispevku o Pragi sem obljubila, da bom napisala, kako je Pi.Roman poskusil to pijačo.

kozarec absinta in obvezni pribor … naluknjana žlica (vir)

Beri naprej »

Ker se točnega zaporedja dogodkov ne spomnim več najbolje, bom še enkrat na hitro poškilila na program in potem napisala kako smo se imeli tista dva oblačna dneva v lepi Pragi …

potovanje od Piska do Prage

Beri naprej »

No, pa sem jo doživela. Eno pomembno košarkarsko tekmo. S pomembnimi in zelo dobrimi košarkaši. Ne bi rada preveč pametovala, ker priznam, da mi ni bilo vedno jasno, zakaj je sodnik piskal, ali zakaj so začeli navijači vpiti in metati razne stvari na igrišče.

na naši strani so se najprej ogrevali cskajevi košarkarji

Beri naprej »

Karte za jutrišnjo tekmo med našimi košarkarji iz Uniona Olimpije in našimi košarkarji iz CSKA že nestrpno čakajo, da se strgajo v rokah varnostnikov tivolske dvorane. Jaz pa se že neizmerno veselim, da bom enkrat doživela pravo oz. bolj pomembno tekmo v živo, AMPAK pred mano je dilema … Za koga bom navijala?

Seveda, da sem za naše, za Olimpijo, ampak v Moskvi smo preko Čikota, ki smo ga spoznale preko mojega bloga, imele čast spoznati celo družino Smodiš. Matjaž nam je priskrbel celo karte za eno od tekem v ruskem prvenstvu. In tega se ne da kar izbrisati, pozabiti … Matjaževi mami smo obljubile, da bomo navijale in nazdravljale za njenega Matjaža … Zdaj pa tole. Saj me razumete …

Beri naprej »

Predstavljam vma nekaj utrinkov iz češke pivovarne, kjer varijo pivo z imenom Eggenberg. Kaj preveč ne bi pisala, ker se mi zdi, da slike povejo vse. Samo toliko … po dolgem razmisleku, sem se ugotovila, da me okus tega piva ne zanima. Zato je moja steklenica ostala kar v praški sobi.

Beri naprej »

Kot je bilo napisano že v programu potovanja, nas je drugi dan po obilnem zajtrku čakal voden ogled gradu, ki se vzpenja nad Krumlovom,¹ ogled in ‘povoh’ bližnje pivovarne, kjer se vari pivo Eggenberg, nato pa odhod do mesta Pisek, kjer smo prespali drugo noč našega kratkega potovanja.

grajski stolp

Beri naprej »

1. Če bi kdo rad prebral kaj več o gradu … tukaj je povezava [↩]

Z mestom, kjer smo prespali prvo noč ali z mestom, pobratenim z našim Slovenj Gradcem.

Beri naprej »