Drugo polovico dneva sem preživela v službi za računalnikom. Prvo polovico pa pri zobozdravniku. Najprej sem dobro uro čakala, da sem prišla na vrsto, kjub temu, da sem datum in uro dobila že pred tremi meseci. Na stolu sem baje ležala pol ure. Moja šestica in petica sta dobili novi plombi, jaz pa sem bila še cel dan uničena od skelenja in bolečin, ki sem jih preživljala (recimo) 20 minut. Najbolj zoprno mi je, ko mi zobozdravnica reče, naj ugriznem v papirček, ki mi ga prisloni na zob, da vidi, če mora odstraniti še kaj plombe. “Gospa, ne vem, če me kaj moti.” Moja usta so, medtem ko sem jih morala držati odprta 15 minut skupaj, otrpnila in se popolnoma osušila zaradi sesalca sline (oz. kakor koli se že reče tisti cevki, ki sesa slino).

Medtem ko sem mirno ležala, sem se večkrat zavedla, kako mi razbija srce v telesu, ki se je izgubilo nekje v krču, jaz pa sploh ne diham. Sprostila sem telo, narahlo stresla noge, globoko zadihala in poskušala misliti samo na dihanje …

Beri naprej »