Mozirski gaj v tem letu obeležuje svojo 30. obletnico. V ta namen so se v Gaju odločili, da bodo pripravili nekaj specialitet. Prvo si lahko ogledate že v teh dneh. Od 25. aprila do 4.maja je na ogled Spomladanska razstava cvetja in tulipanov, v okviru katere bo v nekaj dneh zacvetela tudi posebna vrsta tulipana. Na Nizozemskem, ki z Mozirskim gajem sodeluje že vse od začetka leta 1978, so namreč za posebno praznovanje vzgojili poseben tulipan, ki so ga poimenovali Mozirski gaj. Včeraj, ko smo se sprehodili med čudovito urejenimi gredicami, ki so kar žarele v popoldanskem soncu, žal, še nismo mogli občudovati tega lepotca. Sem pa v Glasilu občine Mozirje prebrala, da bo imel rumen cvet, ki ga bo krasil odtenek rdeče barve sredi cvetnih listov.

za barvo cvetov bo treba še malo počakati

Beri naprej »

Umetniške interpretacije življenjske zgodbe Ferdinanda Avguština Hallerja von Hallersteina (10.-24. april 2008)

10. aprila so v Slovenskem etnografskem muzeju v okviru prireditev, posvečenih medkulturnemu dialogu, odprli razstavo z naslovom Nadčasovni prenos. Govori o tem, kako slovenskega jezuita Ferdinanda Avguština Hallersteina, ki je v 18. stoletju deloval na kitajskem dvoru, vidi Huiqin Wang, kitajska slikarka in žena profesorja s Filozofske fakultete Mitje Sajeta. Pri delih, ki jih ponuja razstava, so Wangovi pomagali še nekateri drugi umetniki s Kitajske in Slovenije.¹

Poleg slik si lahko pogledate in preberete (če znate kitajsko) tudi nekaj dokumentov, ki govorijo o jezuitovem življenju. V okviru evropskega projekta Hallerstein (2008-09) se bodo odvijale raziskave, simpoziji, delavnice in intermedijske uprizoritve po Evropi in na Kitajskem. Ob koncu projekta, ki ga koordinira KID KIBLA, bo izšla tudi knjiga in večpredstavnostna zgoščenka Hallerstein.

Huiqin Wang

Beri naprej »

1. Zhao Qiu, Silvan Omerzu, Zhao Cong, Tanja Rudolf, Pila Rusjan, Borut Berič, Dino Schreilechner, Alen Beznik-Flip in Cameron Bobro.[↩]

Ura je pozna. Jaz pa pred svojo malo računalniško kištico poskušam zbrati občutke, ki so me prevevali na koncertu skupine Gogol Bordello. Tisti, ki so potem ko smo se mi¹ odpravili iz Joe Penjasa² še ostali tam, bi bili najbrž malo jezni, saj smo odšli z izgovorom, da je treba spat, ker nas čaka naporen dan, kar je konec koncev čista resnica …

Beri naprej »

1. Irena Sirena, Piroman in moja malenkost.[↩]
2. Ta prostor je PRE več DRAG in PREfensi zame … 0,5 piva je 3,2€! Pa še to samo Heineken. Saj ne, da ni dober … ampak, da imajo v tako prestižnem lokalu samo eno vrsto piva?! Ali me je mogoče natakarica nategnila?[↩]

Medtem ko smo slovenski ljubitelji športa, eni doma, drugi na delovnem mestu, čakali na hokejsko tekmo med večnima rivaloma Acronijem in Olimpijo, so se nekateri navijači železarjev odpravili v Halo Tivoli, da bi v živo podpirali svoje heroje.

Ampak pot od železniške postaje do Hale Tivoli je bila tokrat za jeseniške navijače, oblečene v rdeče drese, prav posebna. V naši pisarni smo skupno ocenili, da je nekje 100 navijačev spremljalo “skoraj toliko” policistov na konjih, v maricah in belo-modrih renaultih. Prizor je bil prav zanimiv. Kot da bi bili navijači, ki so mirno hodili v smeri Tivolija, največji huligani … No, upam, da se v kaj takega niso spremenili kasneje

Beri naprej »

Že pred kakšnimi 14 dnevi sem si ogledala razstavo, posvečeno še enemu¹ ruskemu umetniku, Kazimirju Maleviču, v galeriji Gregor Podnar na Kolodvorski 6, ki jo najdete na dvorišču malo naprej od RTVja v smeri proti železniški oz. za oštarijo Stari Tišler. Omenjeno razstavo si lahko ogledate še vsaj do konca maja od torka do petka med 12. in 18. uro.

V galeriji so na ogled preinterpretacije Malevičevih del, pri katerih je sodeloval NSK. Kljub temu, da ne gre za originale, lahko človek dobi zelo dobro predstavo o tem, kaj je počel utemeljitelj suprematizma - Malevič.

Ker, žal, nisem izkoristila gospodične, ki je sedela v sosednji sobi, da bi mi povedala še kaj več o sami razstavi in delih, bom v nadaljevanju dodala tekst, ki sem ga dobila na vhodu galerije. Drugače pa so poleg slik na ogled postavili tudi nekaj posnetkov, med katerimi je tudi film znanega ruskega režiserja Ejzenštejna oz. Eisensteina. Naslova mi ni uspelo ujeti, ker sem imela premalo časa, da bi si ga ogledala in počakala na napise …

železna vrata odstirajo pot do galerije

Beri naprej »

1. Kot bi bil marec ruski čas … Marc Chagall, Vladimir Sorokin, Kazimir Severinovič Malevič (Казимир Северинович Малевич) [↩]

11. aprila prihaja v ljubljansko Cvetličarno mešanica barv, narodov in glasbe. Fantje in dekleti, ki so se zbrali okoli šefa Gogoljevega bordela, Eugena Hütza, namreč na svojih koncertih ob spremljavi glasbe izvajajo vse mogoče vragolije, s katerimi v dobro voljo spravljajo vse, ki stojijo na drugi strani odra.

Kdaj sem prvič slišala zanje, ne vem. Vem samo to, da sem sveža oboževalka. Veliko več sem o skupini, ki se ima za ciganske pankerje (gypsy punk), izvedela iz članka, ki so ga pripravili v spletni reviji RSQ. Ko sem si ogledala še nekaj njihovih videospotov in slišala besedila, v katerih se angleščina prepleta z ruščino, saj pevec Eugene prihaja iz Ukrajine, sem se odločila, da si jih moram ogledati … Karta že čaka, da jo na vhodu v dvorano raztrgajo. Jaz pa se večkrat odpravim na njihovo myspace stran, kjer vedno znova poslušam tiste štiri pesmi, ki jih ponujajo …

Vse kar si želim naslednji petek je, da bo Cvetličarna poskrbela za dobro ozvočenje bordela, kamor se bomo šli zabavat, ker si res ne želim, da bi nam slab zvok pokvaril predstavo.

Поздравляю!