кандела

Najbrž je v tem času, ko večina Evrope živi za evropsko nogometno prvenstvo, ki gre počasi h koncu, že marsikdo pozabil, da je peterburški klub Zenit sredi maja osvojil pokal UEFA. Mi smo imeli to srečo, da smo bili v tistem času ravno v Peterburgu in smo lahko na lastne oči videli, kako je mesto več dni praznovalo zmago svojih nogometašev. Kaj bi se (se bo ) zgodilo, če Rusi zmagajo na euru 2008?

Da bi izvedeli malo več o nogometnem klubu Zenit, smo se odločili, da si gremo ogledat njihov sedanji stadion.¹ Stadion Petrovski stoji na malem otočku, ki je malo večji kot površina stadiona. Želeli smo si ogledati tudi njegovo notranjost, a nam je zelo prijazen varnostnik povedal, da nas ne more spustiti noter. Predvsem zato, ker 20 metrov stran v enem od avtomobilov sedi njegov šef in ga nadzoruje. Povedal nam je, da se mu zdi neumno, da nihče, razen športnikov, ki trenirajo tam, ne sme na stadion, kadar ni tekem. Prepovedano naj bi bilo tudi fotografiranje, čeprav nas na to ni nihče posebej opozoril. Smo pa na tabli pred vhodom prebrali, da območje stadiona varujejo psi.

stadion je leta 1980 gostil letne olimpijske igre

sprejme 21.560 gledalcev

včasih naj bi sprejel celo 33.000 ljubiteljev športa

zenitove zastave so bile skoraj povsod

Ko smo si ogledali stene in reflektorje stadiona, smo se odločili, da še en sončen dan izkoristimo za obisk peterburškega botaničnega vrta. Preden smo prišli do vrtov, dreves in rožic, sem si jaz še dvakrat privoščila požirek vodke, ker me je grlo vse bolj peklo in sem želela bacile pobiti še preden bi se preveč udomačili v mojem grlu.² Sumim, da je bil za vse skupaj kriv močan peterburški veter, ki se je zalezel prav v vse luknje in luknjice.

kombi z zenitovim materialom, ki je stal daleč stran od stadiona, kar se nam je zdelo malo čudno

Ker smo bili po sprehodu skozi botanični vrt že malo utrujeni, moje grlo pa vse bolj peklo, se nismo podali pod ogromno stekleno konstrukcijo, pod katero se najbrž skrivajo take lepote, da nam je vseeno lahko žal, ker nismo popolnoma izkoristili tistih 20 rubljev, kolikor smo dali za vstopnino.

mama in hči

Marijana in Piroman

košček pokritega rastlinjaka

začetek rastlinjaka

“U, kako lepo diši!”

Preden smo se odpravili nazaj v hostel, nam je tako zelo zadišala misel na kosilo v McDonald’su, da smo se pustili zmamiti. Znašli smo se v malo večji restavraciji, kjer je kar mrgolelo Rusov, ki očitno množično obiskujejo omenjeno verigo hitre hrane. Po obilnem kosilu smo se odločili, da se sprehodimo še na enega od bolj zelenih otokov in naprej do metro postaje Črna rečka.

viseči čevlji nad reko

Skočili smo še po nekaj daril (beri steklenic vodke Ruski standard oz. Русский стандарт in nekaj (12) zavitkov meni najljubših piškotov Jubilejno), ker je bil to naš predzadnji dan v čudovitih Severnih Benetkah. Dan smo zaključili s pakiranjem, ker smo morali v soboto (17. maja) sobo zapustiti do 11h. Odločili smo se, da bomo zadnji dan v Rusiji preživeli na otoku Kronštadt.

moje načeto zdravje

1. Na drugem koncu mesta oz. na nekem drugem otoku že stoji stadion, ki naj bi ga v nekaj letih, po obnovi, prevzel Zenit.[↩]
2. Ampak ni pomagalo. [↩]