Ko sem bila še otrok, se spomnim, da je soseda delala čokolado iz mleka v prahu. Nimam pojma, kaj vse je bilo še v njej, spomnim se samo, da sem bila nad njo navdušena. Potem sem dolgo časa jedla takšne in drugačne čokolade, ki se kupijo v “navadnih” trgovinah ali čokoladnicah. Ko je bila želja po čokoladi velika, priznam, da mi je bilo prav vseeno kdo je proizvajalec, samo da ima okus po čokoladi.

Marca, ko smo bili s sodelavci iz PlanetBIO v Celju na sejmu Altermed, pa je Nina prinesla doma narejeno presno čokolado z oreški. Kakšna eksplozija okusov! Poleg tega je vegansko-presna čokolada tako nasitna, da en malo večji košček (recimo 4×4 cm) zadovolji še tako veliko željo po čokoladi. Seveda se da te čokolade naenkrat pojesti več, ampak, če se znaš ustaviti in vsaj malo prisluhniti telesu, ki si je neizmerno želelo nekaj sladkega in čokoladnega, ugotoviš, da je bil tisti košček vseeno dovolj

Takrat mi je Nina namenila še zadnji kos, ki je ostal v posodi. Zadržala sem ga v ustih in začutila, kako se je kakavovo maslo pomešano s kokosovim maslom počasi začelo topiti, jezik pa kar ni mogel okusiti vseh različnih okusov, ki so se pri tem sproščali … V naslednjem trenutku me je prešinilo, hočem recept, ker moram to deliti s svojimi.

Recept sem dobila in za veliko noč sva namesto potice¹ naredila domačo čokolado.

Sestavine za čokoladno osnovo:

• pol skodelice² agavinega sirupa
• pol skodelice stopljenega kakavovega masla
• pol skodelice stopljenega kokosovega masla
• 2 jž³ mesquite v prahu
• 4 jž kakava v prahu
• 2 jž acai v prahu
• 2 jž sojinega lecitina
• 1 čž⁴ vanilje v prahu
• ščepec himalajske soli

Če boste zgoraj omenjene sestavine med seboj zmešali v močnejšem blenderju ali kakšnem drugem mikserju, vam bo prav prišel nasvet, da v posodo najprej dajte tekočine oz. utekočinjene sestavine, šele nato suhe zadeve.

Preberi preostanek članka »

1. Potice sva dobila dovolj pri ostalih sorodnikih.[↩]
2. 1 skodelica je približno 2,4 dcl[↩]
3. jž = jedilna žlica[↩]
4. čž = čajna žlička[↩]

Zadnje čase se mi dogaja, da se ponoči večkrat zbudim in kar ne morem takoj zaspati nazaj. Saj se sploh ne bi pritoževala, če me potem večkrat sredi dneva ne bi utrujal spanec, ki si ga ne morem privoščiti vedno. Kljub temu, da delam od doma in sta kavč ali postelja na dosegu, bi se počutila slabo, če bi sredi dneva, ko ostali delajo, spala. Redko, ko je res težko, si ponavadi privoščim eno uro spanja popoldan.

Oni dan sem bila ves dan utrujena in tista prava energija, kar ni in ni prišla. Potem me je napadel še glavobol. Ker načeloma glavobole raje rešujem s kozarcem vode več ali s spancem. Večinoma mi to pomaga. Če mi v glavi močno razbija dlje časa, se vdam tudi kakšni tableti. A oni dan je spanec pomagal. Ko sem se zbudila me glava ni več bolela, je pa zastokal želodec. Še vedno rahlo omotična od spanca, sem se odločila, da je treba ropotanje v telesu zatreti z zdravim smutijem, kljub temu, da sem v ustih že čutila okus politank

Preberi preostanek članka »

Zadnje čase želim na svoj vsakodnevni jedilnik vnesti čim več sadja in zelenjave, poleg tega sem se odločila, da bo to tudi razlog za raziskovanje raznih vegetarijansko-vegansko-presnih jedi. A kaj mi pomaga, če ne najdem časa, da bi si naredila točen urnik, kar bi najbolje rešilo moj problem z imenom Kaj bova pa danes jedla (za kosilo). Zadnji dnevi so bili sploh stresni in držim pesti, da so se končali. Ne maram občutka, ko se vrtiš v krogu in loviš svoj rep, a ga preprosto ne moreš ujeti. Bega me tudi občutek, ko slišim telo, da je lačno, a ob misli na kakršnokoli hrano ostanem popolnoma hladna. Takrat bi urnik oz. jedilnik potrebovala še toliko bolj, saj so to trenutki, ko navadno pojem nekaj takšnega, za kar mi je žal takoj zatem, ko zadevo pogoltnem.

Eden takšnih trenutkov, ko je bil čas za kosilo jaz pa sem bila z mislimi na nešteto drugih koncih, se je zgodil pred kratkim. Kaj naj skuham? Nekaj, kar mi ne bo vzelo veliko časa, ker imam še toliko drugih pomembnejših stvari, ki jih moram narediti. Kaj je sploh v hladilniku ali kje drugje v kuhinji?

Preberi preostanek članka »

Še preden sem trdno pristala na PlanetBIO, sem se večkrat srečala z vegetarijanstvom, veganstvom in presnojedstvom, a me te stvari nikoli niso zanimale do te mere, da bi se z njimi začela podrobneje ukvarjati. Pravzaprav sem si šele pred kratkim bolje razjasnila razliko med prej omenjenimi pojmi, ki označujejo različne načine prehranjevanja …

Pred tremi leti sva se z Romanom celo odločila, da v času posta iz najine prehrane odstraniva meso. Kar tako. Da vidiva, če zmoreva. Kolikor se spomnim, sva povečala količino zaužitega sadja in zelenjave, meso pa začela nadomeščati predvsem s sirom. Kmalu sva ugotovila, da je najbrž sir glavni vzrok za močan zadah. To težavo sva skušala odpraviti na način, da sva jedla manj sira. A zadah je v večji meri izginil šele, ko sva začela spet jesti tako, kot sva to počela pred postno odločitvijo. Čeprav sva zdržala 40 dni, sva na koncu ugotovila, da vegetarijanstvo ni za naju. Zdaj veva zakaj. Zato, ker sva delala usodno napako, ki jo najbrž dela veliko ljudi, ki se želijo preskusiti v brezmesni hrani. Enostavno sva mislila, da bo željo po mesnih izdelkih pregnala večja količina sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov. Nikoli pa se nisva načina prehranjevanja lotila resneje, na primer s pomočjo kakšne knjige. In večkrat se je pojavil problem, kaj skuhati za kosilo, če sva pa polento z zelenjavo jedla že pred dvema dnevoma.

Ko sem letos dobila službo pri PlanetBIO sem se začela bolj zanimati za način prehranjevanja, ki ga prakticira tudi veliko mojih sodelavcev. Med brskanjem po internetu sem ugotovila, da je na medmrežju množica takšnih in drugačnih spletnih strani z recepti¹ in raznimi nasveti, a količina teh informacij je tako enormna, da je zelo težko najti tisti pravi začetek. Zato me je vedno bolj navduševala misel, da bi se udeležila kakšne delavnice na to temo.

kalilnik s kalčki sončnice

Preberi preostanek članka »

1. nekje so že same fotografije hrane tako lepe, da bi zagrizla kar v monitor [↩]

Kar neverjetno je, kako so se moje internetne navade skoraj čez noč spremenile odkar sem dobila prvo službo. Ko sem prišla domov, me brskanje po spletu ni več mikalo. Pojedla sem kosilo, ki ga je pridno kuhal mož, potem sem obležala v spalnici pred televizijo, zaspala še preden se je dnevnik ob 19h dobro začel in se zbudila tam nekje okoli 22. ure, se odvlekla do kopalnice, umila zobe, še zadnjič tisti dan obiskala wc, si nastavila budilko na telefonu in že je bilo treba vstati in pripraviti novo malico za v službo. Nič bolj me računalnik ni privlačil med vikendi in blog, kaj blog, celotna “spletna” komunikacija, ki sem jo prej imela z ljudmi preko tega medija, je obstala na mestu.

Po enem mesecu dela pri Centru za avtizem, sem dobila ponudbo za službo pri podjetju Planet Bio. Razveselila sem se je kot majhen otrok. Ne samo zaradi narave dela, ki mi je bila obljubljena in sem jo že vsaj malo poznala, ampak tudi zaradi ljudi, ki delajo tam. Dobila sem nove, mlade, zagnane sodelavce in sodelavke, ki se trudijo preživeti z ozaveščanjem o bolj zdravem načinu prehranjevanja, poleg tega pa imajo še spletno trgovino s superhrano.

Dober mesec, ko sem se vsakodnevno vozila na delo, sem ugotovila, da mi delo od doma veliko bolj odgovarja. Seveda se pri delu od doma pojavijo nekateri drugi izzivi, s katerimi se mora človek soočiti. Treba je biti še veliko bolj samodiscipliniran, saj te ponavadi zjutraj nič ne priganja, da vstaneš ob določeni uri. Večkrat se mi je že tudi zgodilo, da sem se sredi dopoldneva zavedla, da sem še vedno v pižami. Poleg tega se je treba večkrat zavestno opomniti, da si v službi in da skakanje po raznih opravkih, ne bo poskrbelo za delo, ki ga je treba opraviti. A delo od doma ima tudi veliko prednosti. Vsaj zame. Že to, da lahko doma sedim pred računalnikom v udobni trenirki in mi ni treba vsak dan razmišljati, kaj bom oblekla za v službo, da mi bo čim bolj udobno, pri meni šteje kot velik plus …

Moje novo delovno mesto torej od mene zahteva, da urejam različne spletne strani, ki jih ima Planet Bio¹ in da skrbim za razne objave na raznih socialnih omrežjih. Hkrati pa opravljam neke vrste spletni marketing. Ne iščem spletnih strani, kjer bi se lahko oglaševali, ampak skušam po čim več internetnih kanalih raztrositi uporabne povezave na različne spletne kanale, ki jih ima Planet Bio. Zadnje čase se z “evropsko” spletno trgovino še posebej osredotočamo na evropski trg. Promoviranje ni lahka stvar. Mene še najbolj omejuje neznanje s področja vegetarijanskega, veganskega in presnega prehranjevanja. A  se učim. Nekaj mi da internet, nekaj informacij sem odnesla s sejma Altermed, še bolj pa so mi všeč razne delavnice.

Najprej sem se podrobneje spoznavala tudi z novimi okusi na promocijski delavnici Planeta Bio v trgovini z zdravo prehrano Dobra volja pri Katki, ki jo boste našli v Celju. Tam sem pila odličen “nadomestek” za kavo. Seveda, če pijete kavo, ker vam je všeč njen okus, vonj in misel, da ob skodelici lahko s kom poklepetate ali pa si prižgete cigareto in uživate, potem se kavi najbrž ne bi odpovedali. Če pa kavo pijete, ker vas poživlja, bi vam bil njen nadomestek najbrž všeč … Žitno kavo zalijete z vročo vodo, dodate žličko cimeta, malo guarane², agavinega sirupa in lešnikovega mleka. Kasneje smo se sladkali z dvema smoothie-jema in čokolado. Ni boljše čokolade, kot da jo zmešaš sam iz kokosovega in kakavovega masla z drugimi dodatki.

Potem pa sem ulovila še zadnji stol na enodnevni delavnici Gourmet Fresh pri Barbari. Preden sem Barbaro na Altermedu spoznala v živo, sem se z njenim delom podrobneje seznanila že preko njene okusne spletne strani Barbarella. Barbara je super punca in njena delavnica je bila odlična odskočna deska, da se sama spustim še veliko globlje v raziskovanje vegetarijansko-vegansko-presnega sveta …

Že dolgo razmišljam o tem, da bi morala poleg več gibanja v svoje življenje vključiti tudi več sadja in zelenjave. Služba pri Planetu Bio je prišla kot naročena, da začnem ideje spreminjati v dejanja. To se mi zdi tudi ena od boljših podlag za nov zagon bloga, ki je spal tako zelo dolgo …

1. Svet je lep, Planet Bio.eu, Squidoo, Facebook, Twitter, Linked In, kmalu dobimo še kanal na You tubeu …[↩]
2. Če guarano že poznate, v redu, če ne, jo začnite dozirati zmerno; največ pol čajne žličke.[↩]

Ali po domače musaka

Ker sva imela možnost, da kupiva domač krompir, sva jo z veseljem izkoristila. Spadava namreč med tiste, ki imamo zelo radi te gomolje, pripravljene na tisoč in en način. Domači krompir je veliko boljši od tistega, ki ga kupimo v trgovini, kjer nikoli ne veš, kaj se bo pokazalo, ko mu boš odstranil olupek.

Tako sva v klet shranila približno 60 kg krompirja, ki naj bi ju prehranjeval bolj ali manj preostanek jeseni in zimo. Ker sem vedela, da se mi ne bo vedno znova dalo hoditi dve nadstropji nižje do kleti, sem si kakšen kilogram shranila na hladno v hladilnik. Nekega dne pa je iz hladilnika prišel močan vonj po hlevu. Nič mi ni bilo jasno. Pregledala sem vsa živila, da bi ugotovila, če je slučajno začelo kaj gniti, plesneti ali kaj podobnega. A vse je bilo v redu. Ob naslednjem odpiranju hladilnika je vame spet buhnil ta čudni hlevski vonj in ugotovila sem, da prihaja od krompirja. Še nikoli nisem slišala, da bi se krompir nalezel kakršnega koli vonja, a najin ima močan vonj po hlevu. Dala sva ga ven, da bi se prezračil, a ni nič bolje. Glede na to, da smrdi samo krompirjev olupek, sva se odločila, da bova poskusila teh 60 kilogram pojesti čim prej. Ne bi rada, da bi se vonj vlezel še v notranjost, ker potem ga skoraj gotovo ne bi želela jesti. Sicer ne veva, če bi se to dejansko zgodilo, a ne bi rada tvegala …

Zato je zdaj na jedilniku krompir glavni. Pred dnevi sva si privoščila musako.

Preberi preostanek članka »

Letošnje praznike sva si vzela čas za razvajanje. Tudi s hrano. Tako sva si za božič privoščila potratno potico, pečenkasto kosilo in pred odhodom k polnočnici pa dimljenega lososa. Na Silvestrovo sva se popolnoma predala ribam. Za kosilo sva si spekla file lososa a la Gordon Ramsay, večerjala sva ribji biftek – lahki začinjeni namaz iz kuhanih postrvi. In, ker je ribji biftek nekaj bolj neobičajnega in verjamem, da bi ga mogoče tudi kdo od vas kdaj poskusil narediti, sem se odločila, da vam povem in pokažem, kako se pripravi to specialiteto. Najprej pa razkazujem hrustljavega lososa, ki je za nekaj dni zasmradil najino mini podnajemniško stanovanje …

Preberi preostanek članka »

Letošnji božič je nekaj posebnega. Predvsem zaradi tega, ker ga bova prvič preživela skupaj. Samo midva. Seveda nama ne bodo ušli obiski domačih, ampak vseeno. Prvi skupni božič, prve skupne jaslice, prva res skupna potica … Lepo je. Takšni bi morali biti prazniki. Vedno. Za čisto vse!

Odločila sem se, da bo v teh praznikih v najinem stanovanju zadišalo po potratni potici. Čeprav je z njo kar veliko dela, je meni osebno vseeno veliko boljša kot navadna orehova potica. Predvsem zaradi manjše količine orehovega nadeva, kar pomeni, da zgaga ne bo pekla Sploh pa ne bo pekla, če orehe zamenjam z lešniki …

Preberi preostanek članka »

Še en recept za nadvse okusne piškote sem dobila v tistem tednu, ko sem pekla najprej maslene piškote in nato še jabolčno pito. To je recept za skutine žepke z marmelado. Tako enostaven, kot je ta recept, verjetno ni noben drug

Vse, kar potrebujemo, je:
˙1 kg skute
˙1 kg masla (jaz sem imela 0,5 kg masla in 0,5 kg margarine za peko)
˙1 kg moke
˙marmelado za nadev – najboljša je domača slivova marmelada
˙sladkor v prahu

Takšne količine bodo zadostovale za količino testa, s katero se boste ukvarjali cel dan, zato vam priporočam – seveda, če ne potrebujete dveh velikih skled piškotov – da količine nekoliko zmanjšate. Važno je samo, da so v razmerju 1 : 1 : 1.

Preberi preostanek članka »

Prvič se mi je zgodilo, da sem bila v situaciji, ko sem za veliko ljudi želela speči veliko dobrot. Samo kaj, ko je treba pri peki velike količine dobrot tudi dobro razmisliti, kako se bo to jedlo. Za take priložnosti so za moje pojme najboljši kakšni piškoti ali zelo enostavno pecivo brez kakšnih debelih krem na vrhu testa. Ker je jesen in je domača klet polna domačih jabolk, sem se odločila, da bom za goste poleg maslenih piškotov in žepkov, polnjenih z domačo slivovo marmelado, spekla še jabolčno pito. Med kopico receptov sva z mami našli enega za skutino pito in ugotovili, da ne bo prav nič narobe, če bom namesto skutinega nadeva, uporabila naribana jabolka.

Preberi preostanek članka »