Za vse tiste, ki poznate ustvarjalce v žanrko težko opredeljivih skupinah Tool, A Perfect Circle (APC) in Puscifer … Če še ne veste … 18. marca¹ se bo v svetu začel prodajati album Keep Telling Myself It’s Alright. Glavni krivec je Billy Howerdel.

Beri naprej »

1. Upam, da bo brezmejni šengen to kvaliteto prinesel tudi v Slovenijo.[↩]

V zadnjih letih se ne morem več pohvaliti z dobrim poznavanjem glasbe in vsega, kar spada zraven, ker sem zaradi spleta raznih okoliščin vse skupaj malo zanemarila. Res pa je tudi to, da nimam več toliko časa, da bi si npr. eno uro na dan vzela samo za poslušanje, gledanje ali branje glasbe. So to samo izgovori? Mogoče.

Beri naprej »

Prve dneve novega leta, ki so me s svojim nenehnim ponavljanjem enega in istega vzorca spravljali v slabo voljo, je bilo treba prekiniti z nečim bolj zabavnim. Človek se namreč slej ko prej naveliča cikličnega kroga, ki se kar noče in noče nehati. Učenje, izpit, učenje, izpit, pisanje seminarja o kitajsko-kitajskih slovarjih, ki ga spremlja kruto prevajanje primerov, navedenih v klasični kitajščini, na drugi strani okenskega stekla pa megla, ki leze v vsako še tako majhno špranjico, samo zato, da bi jo zadušila.

Beri naprej »

Ples obožujem že odkar pomnim. Vedno sem občudovala vse te gibe, ki jih ljudje delajo skladno z ritmom spremljajoče glasbe. Vendar pri nas ni bilo možnosti, da bi si tudi sama omislila kaj takega.

Mogoče sem bila pred včerajšnjo premiero Betontancove predstave Dance or die (Pleši ali umri - moj prevod), tudi zaradi tega prijetno vznemirjena. No, ne samo to, da je bila to moja prva plesna predstava v živo, najbrž me je malo stiskala že sama misel na to, da se pred predstavo dobimo na pijači v SEMu, kjer bo poleg Fetalija, Zlobe, Fisha (zanj nisem vedela, da pride), in Piromana tam tudi Black. Matjaž Pograjc!

Beri naprej »

Včeraj je bil ponedeljek in ob ponedeljkih se po osmi večerni uri na naši dragi nacionalki predvaja vsaj po mojem skromnem mnenju najboljši in hkrati tudi edini glasbeni program, kar jih premore RTV.

Beri naprej »

Ne morem, da ne bi. Teden po smrti makedonskega pevca Tošeta Proeskega si gospod, ki ima v prehodu med Čopovo in Nazarjevo ulico trgovino z rabljenimi ploščami in audio-video tehniko, še vedno dela reklamo s smrtjo tega priljubljenega pevca.

Prejšnji teden, ko sem prišla na predavanje, mi je sošolka vsa zgrožena povedala, da je umrl Toše Proeski. V prometni nesreči. In čeprav se nikoli nisem pretirano zanimala zanj, me je malo stisnilo. Se mi zdi, da če vemo vsaj ime in še kakšno malenkost o nekom, ki umre, se nas to lahko malo bolj dotakne, kot če slišimo samo številke mrtvih, ki so življenje izgubili recimo v nekem bombnem napadu.¹

O Tošetu sem res vedela le nekaj malenkosti, kot na primer to, da je Makedonec, da poje v maternem in srbskem jeziku, da je imel en komad skupaj z Anjo Rupel, da je pred kratkim posnel pesem tudi v slovenščini in da je bil zelo priljubljen. To, da so ljudje v njegov spomin prižigali sveče, me ni motilo. Vsak po svoje. Ampak, da si pa nekdo dela reklamo s smrtjo neke pri ljudeh zelo priljubljene osebe … to se mi zdi pa tako zelo podlo … za bruhat!

Včeraj je bilo že drugič, da sem šla po Čopovi v zadnjem tednu … in tam so še vedno sveče, postavljene okoli stojala, ki ga je tja nastavil g. Vom - Second hand. Na stojalu je najprej napisano ime trgovine, potem je nalepljena ena slika Tošeta, spodaj pa piše razprodaja … No, saj se na sliki dobro vidi, kaj mislim … Za ‘lepše’ vzdušje se je iz trgovine slišala še glasna Tošetova muzika.

Najraje bi prijela tisto stojalo in ga odnesla v najbližji kontejner … Nekateri pa res nimajo nobenega dostojanstva!

1. Čeprav zelo nerada razmišljam kako grozno mora biti tistim, ki so svoje izgubili v neki eksploziji, ki jo je povzročil nek samomorilec. In to so skoraj vedno navadni, nedolžni ljudje, ki so mogoče želeli samo na tržnico po hrano, da bi njihovi otroci lahko nekaj pojedli za kosilo …[↩]

in Overflow. Namreč … naslednjo nedeljo (28.10.) se bo na Metelkovi v Gali hali zgodil spet en super koncert, ki ga bodo zakrivili nemški punkrockerji Beatsteaks. Pred njimi bo nastopila hrvaška skupina Overflow.

Za Hrvate sicer ne morem napisati nič drugega, kot to, da verjamem, da so vredni svojega denarja in pustim tukaj še kakšno povezavo na njihovo stran¹ ali na stran Gale hale, kjer si lahko vsak, ki ga to zanima prebere kaj več o tem bendu oz. o tem koncertu.

Beri naprej »

1. Prvi link vas bo pripeljal do njihovega myspacea, kjer si lahko, saj sami veste … poslušate kakšen njihov komad [↩]

Že večkrat sem razmišljala, da moram enkrat na koncert hrvaške skupine Urban&4, ker mi je bila tako zelo všeč neka stara kaseta Lauferja, ki jo je lepega dne v našo sobo dijaškega doma prinesla prijateljica Metoda. Dobila jo je pri svojem starejšem bratu No, včerajšnjega koncerta sem se zelo veselila. Pričakovala nisem praktično nič, ker sploh nisem poznala muzike, ampak veselila sem se vseeno.

Beri naprej »

Za to res čudovito, hudomušno, natančno, zabavno, odpičeno druščino sem prvič slišala ne-vem-katerega leta, ko jih je v oddaji Izštekani gostil (za moje pojme najboljši radijec) Jure Longyka. TERRAFOLK! Že po radiu se je slišala in čutila neverjetna pozitivna energija, ki jo oddajajo ti glasbeniki. To je koncert, na katerem človek enostavno ne more biti pri miru, pa tudi če ga malo zafrkava nenehno spreminjanje ritma, kar Terrafolk zelo radi počnejo.

Beri naprej »

Novi plošček Vlada Kreslina, ki ga boste v trgovinah lahko kupili šele od 31. avgusta naprej, si jaz že dva dneva veselo vrtim

Beri naprej »