Čakal nas je še en - zadnji - dan, ki se je proti večeru vlekel že v nedogled. Ker je bilo treba sobe v hostlu izprazniti najkasneje do 12h, če se prav spomnim, smo se dogovorili, da našo prtljago lahko za cel dan shranimo v sobo, ki je namenjena ravno takim priložnostim. Časa smo imeli do 23h, ko je po nas prišel avtobus, da nas je odpeljal na letališče. Lep in topel dan nas je spet (z)vabil nekam na prosto. Zato smo se z metrojem najprej odpeljali do postaje Črna rečica (Чёрная речка). Tam smo poiskali avtobus številka 405, ki nas je za 50 rubljev (slaba 2 €) odpeljal na otok Kronštadt, ki leži sredi Finskega zaliva.

z avtobusom na Kronštadt

Beri naprej »

Najbrž je v tem času, ko večina Evrope živi za evropsko nogometno prvenstvo, ki gre počasi h koncu, že marsikdo pozabil, da je peterburški klub Zenit sredi maja osvojil pokal UEFA. Mi smo imeli to srečo, da smo bili v tistem času ravno v Peterburgu in smo lahko na lastne oči videli, kako je mesto več dni praznovalo zmago svojih nogometašev. Kaj bi se (se bo ) zgodilo, če Rusi zmagajo na euru 2008?

Beri naprej »

Še en kiselkast dan kar se vremena tiče. A na oblake, ki so prekrivali peterburško nebo in kdaj pa kdaj spustili kakšno kapljo se nismo ozirali. Marele v nahrbtnike, nase pa vetrovke s kapucami in smo šli na pohod po tržnicah, ki so označene na zemljevidu mesta.

levo - velika dvorana SKK, v ozadju - park zmage (tam smo bili prvi dan)

Beri naprej »

A gremo na Kronstadt? Ne, ker zunaj pada sneg. Tako se je začel naš četrti dan v Severnih Benetkah. Pisala sem že, kako smo bili vsi navdušeni nad Peterhofom in soncem, ki nam je zelo polepšalo izlet tja, in smo se zato na podlagi vremenske napovedi, s katero so nam postregli po radiu veselili novega sončnega dneva in potovanja na otok Kronstadt. Ampak …

Nevski prospekt se je po sneženem jutru kopal v soncu

Beri naprej »

Radovednost nas je gnala, da bi si ogledali še kakšen drug kraj v bližini Sankt-Peterburga. Velikokrat je pri omembi potovanja v drugo največje rusko mesto rečeno, da si je treba ogledati tudi Peterhof oz. Novi Peterhof, kjer si je Peter I. postavil svojo rezidenco. Tik ob morju si je dal zgraditi park, ki naj bi bil kopija vrtov znanega pariškega Versaillesa, ki pa si ga mi zaradi vstopnine nismo ogledali.

letna rezidenca ruskega predsednika (z avtobusa)

Beri naprej »

Ker se je Marijana dogovorila z Anjo, da bosta skupaj šli naokoli, sva s Piromanom v torek ostala sama za oglede. Odpravila sva se do postaje Gorkovska in si najprej privoščila topel zajtrk - palačinko z gobami v kisli smetani in sirom Potem sva se sprehodila do domnevno najbolj severne mošeje. Nisva se trudila, da bi si ogledala tudi njeno notranjost, saj to ni turistični kraj, ampak prostor, kjer se zbirajo peterburški muslimani. Lani smo si jo želele ogledati s sošolkami, a so nas po dolgem obotavljanju tam okoli prosili, če lahko odidemo. Zato midva nisva predolgo hodila tam okoli. Naprej so naju gnali tudi črni oblaki, ki so začeli zakrivati sonce.

peterburška mošeja, ko se je sonce še trudilo s svojimi žarki

Beri naprej »

Bila je sobota, 10. maja. Naš let do Severnih Benetk je bil napovedan za pol četrto uro v noči s sobote na nedeljo. Zaradi dolgega čakanja do pozne noči, so me živčki kar pošteno razjedali. Ugotovila sem, da me je še vedno strah letenja. Ne vem točno zakaj. Mogoče zato, ker moje pozorno telo zazna skoraj čisto vsako spremembo zračnega tlaka, kar sploh ni prijetno.

pred poletom se zmasirajte za 2 evra

Beri naprej »

Dobesedno

Pred približno štirimi oz. petimi dnevi, sredi naše Peterburše izkušnje, me je nekaj začelo žgečkati v grlu. Takoj sem začela s preventivnim jemanjem aspirina+C, a sta bila virus in veter močnejši od mene. Danes, drugi dan po vrnitvi, sem se odpravila do zdravnice, ker se mi je zjutraj zdelo, da je v mojem grlu obtičal nekakšen čep. Iz sebe sem poleg bolečega kašlja spravila samo šepetanje. Nos je bil zamašen in tudi ušesa so sporočala, da je še vedno nekaj narobe. Bil je čas, da grem pogledat gospo v beli halji, ki mi je povedala, da imam virusno obolenje zgornjih dihal. Potem mi je še povedala, da mi ne more dati nobenih konkretnih zdravil, ampak bom morala počakati da mine. Zato mi sedaj ne ostane nič drugega, kot da pojem čimveč vitaminov, spijem čimveč dobrega čaja, ki mi ga pridno kuha Piroman in da počivam. Poleg tega bom imela pa ravno dovolj časa in upam, da tudi energije, da napišem kako zelo lepo smo se imeli.

Grem delat Se beremo!

Kandela in Piroman pred cerkvijo Spas na krovi (rus. Спас-на-крови) oz. Cekrev Kristusovega vstajenja

Ponudila se je idealna priložnost, da si uresničim tiho novoletno željo - potovanje v Rusijo. S Piromanom odhajava čez slabo uro na pot do letališča Jožeta Pučnika. Tam naju bo čakalo letalo, ki naju bo na svojih krilih poneslo na sever, kjer se bova šest dni sprehajala po Severnih Benetkah oziroma Sankt Peterburgu.

Najverjetneje se od tam ne bova nič oglašala na blogu, ker bo ob tako dolgem dnevu kakršnega imajo sedaj tam gori,¹ zelo malo časa za iskanje internetne povezave. Upava samo, da bo vreme v redu, saj želiva mesto večinoma prehoditi podolgem in počez. Vse razen padavim bo odlično

Najina poročila bodo vsekakor sledila, ko se vrneva. S sabo bova prinesla pa še kakšno sliko, na kateri se bova videla oba …

Kandela v Peterburgu aprila 2007

1. sonce vzhaja okoli 5.30 in zahaja okoli 22.10[↩]

Umetniške interpretacije življenjske zgodbe Ferdinanda Avguština Hallerja von Hallersteina (10.-24. april 2008)

10. aprila so v Slovenskem etnografskem muzeju v okviru prireditev, posvečenih medkulturnemu dialogu, odprli razstavo z naslovom Nadčasovni prenos. Govori o tem, kako slovenskega jezuita Ferdinanda Avguština Hallersteina, ki je v 18. stoletju deloval na kitajskem dvoru, vidi Huiqin Wang, kitajska slikarka in žena profesorja s Filozofske fakultete Mitje Sajeta. Pri delih, ki jih ponuja razstava, so Wangovi pomagali še nekateri drugi umetniki s Kitajske in Slovenije.¹

Poleg slik si lahko pogledate in preberete (če znate kitajsko) tudi nekaj dokumentov, ki govorijo o jezuitovem življenju. V okviru evropskega projekta Hallerstein (2008-09) se bodo odvijale raziskave, simpoziji, delavnice in intermedijske uprizoritve po Evropi in na Kitajskem. Ob koncu projekta, ki ga koordinira KID KIBLA, bo izšla tudi knjiga in večpredstavnostna zgoščenka Hallerstein.

Huiqin Wang

Beri naprej »

1. Zhao Qiu, Silvan Omerzu, Zhao Cong, Tanja Rudolf, Pila Rusjan, Borut Berič, Dino Schreilechner, Alen Beznik-Flip in Cameron Bobro.[↩]