Vročina me ubija. Ko bi lahko vsaj normalno dihala. Pa ne gre. Sploh ne v dneh, ko se temperatura v stanovanju giblje okoli 29 stopinj ne glede na zaprto ali odprto okno, vlaga pa ves čas kaže nekje med 50 in 60 procenti. Zato se vsak dan znova veselim naslednjega zgodnjega jutra, ko je vsaj malo bolj milo podnebje. Sprehodi okoli 7h zjutraj me neizmerno poživljajo. Tudi pozni večeri so prijetni, a jih jutra vseeno premagajo.

Z vročino, ki jo napovedujejo za naseldnja dva dneva, se bom spopadala v Bohinju. Že kakšen mesec sanjarim o plavanju v osvežujočem jezeru. O ležanju na obali polni drobnih kamečkov. O poslušanju vode, opazovanju kačjih pastirjev in padalcev, ki se podijo naokoli. O čebljanju tistih, ki so tako kot jaz prišli polnit svoje baterije na obalo Bohinjskega jezera. Na internetni strani bohinj.si trenutno piše, da je najvišja dnevna temperatura vode 22,3 stopinje, kar me še toliko bolj veseli. Najverjetneje poznate občutek, ko zaplavate in poskušate svoje telo obdržati čim bližje gladini, saj ima voda kakšen meter niže že nekaj stopinj manj Ne, jezera ne zamenjam za nobeno morje!

Pred kratkim sem na mejl dobila koledar dogodkov, ki se bodo to poletje odvijali v Bohinju in na nek način ohlajali oz. bolje rečeno sproščali bohinjsko poletno ozračje

Vse prireditve so tradicionalne, ali pa to postajajo. Ena od njih so 2. Zoisove igre in Martin Krpan, ki se bodo odvijale 5. julija na prireditvenem prostoru ob jezeru Pod Skalco.

Poleg tradicionalne kmečke ohceti (26. julija) z vasovanjem (25. julij) in kresne noči (8. in 9. avgust), se bo v kanalu ob baru Max Zaxter nasproti hotela Jezero odvijal že 4. Festival Kanal, ki bo sodeč po iskanju kakršnih koli podatkov o muziki nastopajočih tokrat zelo etno obarvan. Mogoče je beseda “nacionalno” še malo bolj primerna, saj bo moč slišati vse od bosanskih in makedonskih pa tja do irskih in slovaških ritmov in melodij.

Na Festivalu Kanal, ki se bo odvijal vsako sredo od 20.00 naprej,¹ bodo nastopali:
9. julij (otvoritev ob 19.30) - skupina Pella z narodnimi makedonskimi pesmimi in skupina Sedef, ki se posveča glasbeni tradiciji bosansko-hercegovskih sevdalink
16. julij - akustični kitarski duet Samba de bluez
23. julij - slovaška etno zasedba Hrdza

Hrdza - Na horach byva²

30. julij - slovenski trubači Dej še’n litro
6. avgust - kantavtor Peter Dirnbek&Vox Populi
13. avgust - skupina Beer Bellys, ki preigrava tradicionalno irsko, škotsko in staro keltsko glasbo

Prijetno hladno bo tudi v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi, kjer bodo četrtkove večere spet popestrili klasični koncerti v okviru Glasbenega poletja Bohinj.

Sklep … Pasjemu poletju se ne dam. Kljub temu, da nimam klime. Si bom našla pa druge osvežitve. Čeprav bodo najverjetneje te največkrat potekale ob večerih v Ljubljani in ne v Bohinju³ … Začenja se Ana Desetnica, potem bo kmalu že Trnfest in z njim ponovno bolj pogljobljene pripave na septembrske izpite, kar mi ni tako zelo všeč, ampak če bom pridna, bo septembra izpitov za vedno konec. Za vedno!

1. Če sklepam po lanskih koncertih, se le-ti pred 21.00 ne bodo začeli. Zato anj se vam zaradi ure ne mudi [↩]
2. A to pomeni “Na gorah biva”?[↩]
3. Ampak nad prestolnico se ne pritožujem preveč.[↩]

… ali Ljubezen do Matjaža Pograjca. Odkar sem videla predstavo Betontanca Dance or die in Ljubezen na smrt v izvedbi SMG za katerima se skriva Slovencem vsekakor premalo poznani režiser, sem se odločila, da bom spremljala kje in kdaj se da videti še druge predstave, ki v sebi nosijo tega fenomenalnega ustvarjalca.

Seveda ne gre brez odličnih igralcev Mladinskega gledališča, ki so se v predstavi Ljubezen na smrt z vso resnostjo predali vlogi kuharjev, gostiteljev in kabaretistov. Bili so vsestransko odlični

Beri naprej »

Kljub temu, da se je v vsej svoji polnosti začelo izpitno obdobje in zaradi tega ni dovolj časa, da bi človek lahko organiziral en spodoben pomladni piknik, si bom jaz vseeno privoščila enega. Zanj bom odštela 14 (študentskih¹ ) evrov in uživala v hrani, ki jo bo spremljala glasba dua Silence. Oči bodo medtem počivale na elegantnih gibih plesalcev, ki bodo svoja telesa usklajevali z glasbenimi ritmi. Kuhar je preverjen (vsaj moja sestra pravi da je dober, njej pa verjamem)

sliko sem staknila v mejlu, ki sem ga preko Urške dobila od SMG

Beri naprej »

1. karte za odrasle, ki niso (več) študenti, je 19 evrov[↩]

Simpatične Francoze iz MacZde Carpate sem prvič in čisto po naključju videla pred štirimi leti na Kongresnem trgu, ko so igrali v okviru prireditev za vstop naše državice v Evropsko unijo. Nikoli mi ne bo jasno, po kakšnem naključju so se ravno oni pojavili na taki zabavi/slovesnosti.

3. maja so se ponovno vrnili v Ljubljano. Tokrat že tretjič, če sem prav seznanjena. V Gali hali, kjer se je koncert začel šele ob 23h, namesto ob 22h, kot je bilo napovedano, se nas je zbralo okoli 50.

trobenta, ki pripada pevcu skupine MacZde Carpate

Beri naprej »

Vem, da tale novica že nekaj ur ni več najbolj aktualna, ampak včeraj po zmagi CSKA nad Maccabijem iz Tel Aviva, sem bila tako navdušena, da se mi res ni dalo do računalnika, da bi tole spisala takoj.

Beri naprej »

Mozirski gaj v tem letu obeležuje svojo 30. obletnico. V ta namen so se v Gaju odločili, da bodo pripravili nekaj specialitet. Prvo si lahko ogledate že v teh dneh. Od 25. aprila do 4.maja je na ogled Spomladanska razstava cvetja in tulipanov, v okviru katere bo v nekaj dneh zacvetela tudi posebna vrsta tulipana. Na Nizozemskem, ki z Mozirskim gajem sodeluje že vse od začetka leta 1978, so namreč za posebno praznovanje vzgojili poseben tulipan, ki so ga poimenovali Mozirski gaj. Včeraj, ko smo se sprehodili med čudovito urejenimi gredicami, ki so kar žarele v popoldanskem soncu, žal, še nismo mogli občudovati tega lepotca. Sem pa v Glasilu občine Mozirje prebrala, da bo imel rumen cvet, ki ga bo krasil odtenek rdeče barve sredi cvetnih listov.

za barvo cvetov bo treba še malo počakati

Beri naprej »

Ne morem, da ne bi. Teden po smrti makedonskega pevca Tošeta Proeskega si gospod, ki ima v prehodu med Čopovo in Nazarjevo ulico trgovino z rabljenimi ploščami in audio-video tehniko, še vedno dela reklamo s smrtjo tega priljubljenega pevca.

Prejšnji teden, ko sem prišla na predavanje, mi je sošolka vsa zgrožena povedala, da je umrl Toše Proeski. V prometni nesreči. In čeprav se nikoli nisem pretirano zanimala zanj, me je malo stisnilo. Se mi zdi, da če vemo vsaj ime in še kakšno malenkost o nekom, ki umre, se nas to lahko malo bolj dotakne, kot če slišimo samo številke mrtvih, ki so življenje izgubili recimo v nekem bombnem napadu.¹

O Tošetu sem res vedela le nekaj malenkosti, kot na primer to, da je Makedonec, da poje v maternem in srbskem jeziku, da je imel en komad skupaj z Anjo Rupel, da je pred kratkim posnel pesem tudi v slovenščini in da je bil zelo priljubljen. To, da so ljudje v njegov spomin prižigali sveče, me ni motilo. Vsak po svoje. Ampak, da si pa nekdo dela reklamo s smrtjo neke pri ljudeh zelo priljubljene osebe … to se mi zdi pa tako zelo podlo … za bruhat!

Včeraj je bilo že drugič, da sem šla po Čopovi v zadnjem tednu … in tam so še vedno sveče, postavljene okoli stojala, ki ga je tja nastavil g. Vom - Second hand. Na stojalu je najprej napisano ime trgovine, potem je nalepljena ena slika Tošeta, spodaj pa piše razprodaja … No, saj se na sliki dobro vidi, kaj mislim … Za ‘lepše’ vzdušje se je iz trgovine slišala še glasna Tošetova muzika.

Najraje bi prijela tisto stojalo in ga odnesla v najbližji kontejner … Nekateri pa res nimajo nobenega dostojanstva!

1. Čeprav zelo nerada razmišljam kako grozno mora biti tistim, ki so svoje izgubili v neki eksploziji, ki jo je povzročil nek samomorilec. In to so skoraj vedno navadni, nedolžni ljudje, ki so mogoče želeli samo na tržnico po hrano, da bi njihovi otroci lahko nekaj pojedli za kosilo …[↩]

Po napornem prazničnem vikendu, ki se je začel že v petek zvečer z blogerskim srečanjem, se je bilo treba v nedeljo popoldan malo sprostiti. Moj želodec je bil do zadnjega kotička napolnjen z raznimi dobrotami, ki smo jih pridno pospravljali vase v eni od Štormanovih restavracij. Zdelo se mi je, da imam vsaj 150 kg in nekako je bilo treba razmigati s hrano napolnjeno telo. Počutila sem se popolnoma zamaščeno in nezmožno gibanja.

za prikaz večje panorame, kjer se vidijo kraji vse od Velenja do Zadrečke doline, KLIKNI NA SLIKO

Beri naprej »

Zadnja leta moje poti kar pogosto vodijo v Zgornjo Savinjsko dolino; natančneje v Mozirje. In končno mi je uspelo videti tudi enega izmed slovenskih biserov … Mozirski gaj.

Beri naprej »

Vsi ljudje dobre volje, ki se vam zdi, da je tole pravi oz. za vas mogoče edini možni način, da pomagate ljudem, ki so v torkovih poplavah izgubili veliko ali vse, se lahko udeležite tele blogerske akcije.

Beri naprej »